Žlahtnjenje vinske trte pomembno prispeva pri reševanju težav v vinogradništvo naj si bo zaradi obvladovanja bolezni in škodljivcev ali pri prilagajanju podnebnim spremembam in kakovosti vina. Žlahtnjenje vinske trte je zelo zahteven, predvsem pa dolgotrajen proces, saj je trta večletna rastlina in za izboljšanje kakovosti so potrebna večkratna povratna križanja. Da novo vzgojena sorta zaživi v praksi pa so potrebna desetletja preizkušanj. 

Evropska trta še je vedno občutljiva na bolezni, ki so bile prenesene v drugi polovici 19. stol. iz Severne Amerike v Evropo. Zato je za preprečitev izgube pridelka in kakovosti potrebno intenzivno varstvo pred boleznimi. Divje trte iz ostalih delov sveta so bolj odporne na te bolezni, vendar pa imajo manjši pridelek in največkrat tudi slabo kakovost vina. Zato se pri križanjih poskuša združiti pozitivne lastnosti tradicionalnih sort glede pridelka in kakovosti vina z odpornostjo divjih vrst. Sejance iz teh križanj se potem preizkuša predvsem na kakovost in odpornost. 

V Sloveniji smo s tem delom začeli v 80 letih prejšnjega stoletja in smo trenutno v fazi prvega priznavanja teh sort. Povečano poznavanje genetike žlahtniteljem vinske trte odpira nove in bolj učinkovite možnosti za hitro odbiro ustreznih kombinacij genov s pomočjo molekulskih markerjev. S tem se doseže ne samo večja odpornost ampak tudi bolj stabilna odpornost. V tem delu žlahtnjenja smo v Sloveniji šele na začetku.