Pri novih sortah vinske trte, ki so bile vzgojene z večkratnimi križanji žlahtne vinske trte z ostalimi, predvsem ameriškimi, vrstami rodu Vitis, se kaže določena stopnja tolerance za bolezni, predvsem za peronosporo in oidij. Za vzgojo take sorte so potrebna desetletja in v času preizkušanj morajo hkrati s toleranco za bolezni dati tudi kakovostno vino. Največ vinskih sort, ki izkazujejo te lastnosti prihaja iz nemško govorečih okolij, zato se je za njih uveljavila nemška oblika zapisa tolerance za bolezni (Pilzwiderstandsfähigkeit- PiWi). Potrebno je poudariti, da pri teh sortah ne gre za popolno odpornost na bolezni ampak za večjo toleranco, kar pomeni, da jih je kljub temu treba zaščititi pred boleznimi, vendar zahtevajo manj škropljenj s fitofarmacevtskimi sredstvi. Nekaj je tudi takih, pri katerih v posameznih letih ni potrebno varstvo pred boleznimi. Med njimi je prav gotovo sorta za namizno grozdje ‘Muscat bleu’, ki je bila vzgojena v Švici (Wädenswil) in je med vsemi proučevanimi sortami pokazala največjo toleranco za bolezni. Te sorte omogočajo bolj trajnostno vinogradništvo in soočanje s prihodnjimi izzivi v vinogradu.