Trajnostno vinogradništvo skuša zmanjšati vplive na okolje in zagotoviti ekonomsko upravičenost ter varno, zdravo delovno mesto z uporabo okolju in ekonomsko ustreznih proizvodnih praks, ki v čim večji meri zagotavljajo zdravje tal in biotsko raznovrstnost. V krogotoku življenja rastlin, živali in mikroorganizmov s pomočjo kakovosti tal in vode prispevajo k splošnemu zdravju okolja in s tem k razvoju in kakovosti pridelka. Pridelovalci se veliko odločajo glede praks, s katerimi upravljajo rast vinske trte, plevelov, bolezni, škodljivcev in rodovitnosti tal. Stopnja trajnosti je vsota teh odločitev, ki jih pridelovalci sprejmejo med pridelavo pridelka. OIV je na generalni skupščini (Brazilija, november 2016) sprejel „Splošna načela OIV trajnostnega vinogradništva – okoljski – socialni – ekonomski in kulturni vidiki“ v obliki svoje resolucije CST 518/2016, ki nam omogoča razlikovanje med splošnimi načeli trajnosti in proizvodnimi metodami, ki ta načela v celoti ali delno vključujejo.

Trajnost je še posebej pomembna za področje vinogradništva saj je npr. ugotovljeno, da ozelenitev tal pozitivno vpliva na kemijsko sestavo vina in mikrobno biomaso v tleh. Zaščita zdravja tal v vinogradu in okoliškega okolja je lahko bistvena za izboljšanje terroirja. Vino je rezultat številnih vplivov, ki so pogosto zajeti v pojmu »terroir«, s katerim skušamo zajeti vse okoljske in kulturne vplive na gojenje grozdja in pridelavo vina. Termin izhaja iz francoskih besed “terre” ali “territorie”, njegova prva sodobna definicija je prikazana kot del zemljišča, omejen z njegovo kmetijsko zmogljivostjo. Naravne komponente »terroir območja« vključujejo krajino, tla, geologijo, vreme, podnebje ter njihove interakcije, povezane s človekovim načinom upravljanja teh površin.

Podnebje je osnovni dejavnik terroirja, ki vpliva na to, kaj, kje in kako se bo gojilo. Je zelo pomemben dejavnik za uspeh vseh kmetijskih sistemov, ki določa, ali je neka kulturna rastlina primerna za gojenje v določeni regiji, pri čemer gre predvsem za obvladovanje pridelave ter kakovosti, na koncu pa tudi gospodarske učinkovitosti. Vpliv podnebja je v celotnem kmetijstvu najbolj izrazit prav v vinogradništvu, saj je tam nedvomno najbolj kritičen dejavnik v času zorenja jagod z optimalnimi karakteristikami za pridelavo določenega stila vina.